Nekoč so njeni na velikem travniku pod gradom kosili otavo in jo na soncu sušili in obračali, saj je bilo seno zelo pomembno zaradi zime, ko se živina ni imela kje pasti. Delali so vsi, tako kmetje kot kmetice. Bila je z njimi mlada mati, ki je svojega novorojenega otroka vzela s sabo, ga lepo oskrbela in ga položila pod mogočno lipo v košku, ki ji je bil kot zibelka. Otročiček je lepo spal v senci mogočne lipe, ko se je naenkrat preko hriba Bredič privlekla strašna nevihta. Bliskalo in grmelo je tako močno, da so se vsi razbežali s travnika proti svojim kočam. Mlada mamica je poskušala priti do lipe, a ji veter ni pustil. Komaj je opazila vraga, ki se je v soju strel in grmenja spustil z neba. Zagledal je malega otročička, ki je zelo prestrašen milo jokal in vrag se je takoj spustil do koška. Vzame otročička iz koška in vanj položi svojega majhnega otroka. Ko je veter in bliskanje malo pojenjalo, se je mlada mati vsa obupana prebila do lipe in hotela takoj v naročje vzeti malega otročička. Vse to je videla sv. Hema in zakričala mladi mamici, da ne sme vzeti tega otroka iz koška, ker to ni njen otrok. Svetovala ji je, da gre in najde tri leskove šibe, ki ne smejo biti starejše kot leto dni in z njimi tako dolgo tepe hudičevega otroka v košku, da se bo hudič vrnil z njenim pravim otrokom. Mlada mamica je začela udrihati po košku in milo jokala, saj ji je srce krvavelo zaradi svojega otročička, ki ga je hudič vzel k sebi. In glej, kmalu je hudič uvidel, da ne sme več pustiti svojemu otroku, da bo pretepen, zato se je vrnil nazaj in prinesel pravega otročička mlade mamice, ki je takoj prenehala s tepežko in v svoje naročje stisnila svojega dojenčka. Hudič je takoj vzel svojega otroka in se za vedno vrnil v svoj pekel.

A kmalu se je zgodila nesreča. Sv. (H)Ema je odšla v samostan, grad pa je ostal zapuščen. Ljudje so pozabili na dobrote sv. (H)Eme in niso več skrbeli za grad. Počasi je začel propadati in se rušiti. Ljudje so odpadlo kamenje mirne duše uporabljali za svoje hleve in hiške, ne da bi skrbeli za podobo gradu, ki jih je tako dolgo čuval in jim prinašal dobrote. Za kazen so morali desetino voziti v oddaljen grad Podčetrtek.
Skoraj so ljudje že pozabili, da jih je nekoč pred osvajalci branil grad in jezero, ki je bil kot naravna ovira postavljen zaradi zidu, ki so ga Ajdje gradili od hriba Bredič, na drugi strani Bistrice pa vse do Pilštanjskega gradu. Zaradi tega zida je nastalo veliko jezero, ki je varovalo Pilštanjski grad in vaščane pred nesrečami in osvajalci. Od jezera so imeli še posebne koristi vsi ljudje, saj je sv. Hema na začetku soteske postavila Lahov mlin, ki se je prej imenoval Kastel, t.j. trdnjavica. Pa tudi, ko se je zid porušil zaradi malomarnosti ljudi in ko je jezero odteklo, je bil dostop do dolinice še vedno zelo težak, saj je soteska dobila cesto skoraj na začetku 19. stoletja.

V grajskih razvalinah so kaj kmalu ljudje našli votlino, ki se je začela malo nad Lahovim mlinom in se zaključevala nekje pod gradom. Do kam seže nihče ne ve, a vedo stari ljudje še vedno povedati, da so tja umaknili vse bogastvo in zaloge vina, saj so se zelo bali Turkov. Še do danes niso našli ne zlata, ne srebra in ne vinskih sodov.

Zaradi malomarnosti in zaradi prekršenih obljub ljudi, se je kmalu po polnem uničenju gradu Pilštanj zgodila nesreča. Mlada mamica, ki je prej rešila svojega dojenčka zaradi sv. Heme, je v navalu besa prekolnila sonce in boga in v trenutku okamnela s svojim detetom na prsih. Še danes jo lahko vidite na pobočju Pilštanjskega gradu. Ko jo je poskušal rešiti pogumni vitez, je tudi on preklel boga in tudi on je v trenutku okamnel. Tudi njega lahko vidite v pobočju istega hriba.

Imate več kot je potrebno vsega, da se odločite pogledati okamnela nesrečnika, ki sta simbol ljudi, ki niso nikoli spoštovali veličine gradu in tistih, ki so jih postavili, da bi čuvali ljudi. Zato je danes skoraj nedopustno, da puščamo tako velike, neprecenljive zaklade, da propadajo. Še več, morali bi jih zgraditi nazaj, saj ta dežela pripada gradovom.

http://www.rtvslo.si/blog/johanbank/slovenski-gradovi-in-legende-lxvi/37145